25. september 2009

V petek 25. sept. smo Zeleni oblaki že s tretjim javnim branjem zaplavali v

"Sočnost jeseni in tkali utripe svetov"

Občinstvu smo se predstavili na šoli Tabor v Logatcu, kjer je nekoč svoje znanje pridobival tudi Andrej Žigon, da je pozneje lahko postal celo pesnik.  Kdor še ne ve, ima naše literarno društvo ime po njegovi pesniški zbirki  "Zeleni oblaki".

Prostori knjižnice so sijali od sončničnih cvetov, ki so s svojim odbleskom pozlatili pozornost ljubiteljev lepe besede. Nitke, ki smo jih stkali med njimi so večkrat na resne obraze privabile prešeren smeh. Posebno, ko je Marcel Štefančič s svojo teatralnostjo ukrojil nekaj svojih aforizmov.

Nikoli ni dolgčas ob nastopu Tineta Vučka, ki si je tokrat kot vnet glasbenik izbral ruskega skladatelja Modesta Musorgskega. Iz njegovih skladb "Slike z razstave", je naredil sonetno umetnino. Ko se je z verzi prebil skozi vseh 16 slik, je še obelodanil, da ko je čakal na nastop tam med knjižnjimi policami, si je prebral nekaj zanimivih statističnih primerjav   uradnega lista starega deset let, kjer Slovenci primerjajo naše cene in cene v evropski uniji glede na plače enih in drugih. Tolažba naj bi nam bil podatek, da so za revne ljudi tam gori cene celo nižje kot pri nas. Zato le pogumno v Evropo! O njihovih in naših plačah pa nič,  AJ  JAJ. To je bila Tinetova pravljica za lahko noč.

Ja, Francka Čuk, ta ima tudi nekaj krepkih zamahov po socialnih  temah in ravno pravšnjo je izbrala za ta jesenski večer o upokojenčevih tegobah, sploh sedaj, ko bodo baje denarnice ogrožene od zmrzali.

Tudi Vanda Lavrič vedno svoje branje začini, tokrat s SMSi, ki si jih pošiljata z Branko. Vse tiste kratice na koncu sporočil, za katere moraš imeti poseben slovar. (R. T. M. XXL) nekako tako, če sem prav razumela. Lirika in smeh sta si kot vedno na naših večerih tudi tokrat podajali roko  še predsednica Branka Novak,  Tilka Jerič , Tim Uršiča, Vladimir Kržišnik, Nada Kržan, Mateja Hajdinjak, Lidija Rupnik, Jože Omerzu, Helena Frece, Eva Neža Kermavner, Andrejka Jereb in moja malenkost.

Ne smem pozabiti, glasbenih vložkov. Bojan Šen, Vid Sark in vokala, Ana in Špela Kavčič, so pobožali naše jesensko razpoloženje. 

Za ozadje večera je prispeval fotograf Andrej Korenč, večkratni nagrajenec, tudi s častno nagrado Občine Logatec. S projekcijami na velikem platnu nas je popeljal po oranžno šumotnem listju.

Da je jesenska veriga do konca zdržala vso težo naših umotvorov, je vsake toliko Bojana Levinger pomazala s sončnično barvo iz svojega besednega zaklada.

Zakulisje ob pospravljanju odsluženega sončničnega dekorja, se je spremenila še v vročo debato društvenih zagat. Nato pa nekaj prisrčnih objemov in čao.

Tokrat sem svoj prispevek naslovila: 

"Jesenski crescendo"

Ko se je vpijal v mojo kožo,
divje in strastno,
je nekdo pomotoma
izza vogla spustil Ravela.
Boleru so se zazibali boki
in rdečesvilasti zvoki polovink
so se nalepili v uho, zmotili ritem
in pretrgali tremolo med svaljki rjuh.

Po nočni nevihti se jutro tišči k šipi.
Po njej se zliva še zadnji rep dežja,
ki je v temi zbobnal svoj refren
zame, zanj in za ognjene konje.

Grive so se povesile,
 le ogenj je siknil skozi okno
in zacvrčal med kapljami zadnjih akordov.
Zarja išče pepel med hišami
in rjastim listjem.
Jesen se prebuja v burni crescendo.                Ana Balantič

Branka Novak z nagrajenim
fotografom Andrejem Korenčem

Bojana Levinger
s svojo sončnično verigo
in glasbeni kvartet









Čao do naslednjega nabadanja črk na ekran! Ana