No pa je na vrsto prišel tudi Čadrg. Gorska vasica v tolminskih hribih na 700 metrih nad morjem je naseljena že 700 let. Do nje pelje 8 km. betonirana cesta (če ne prijateljuješ z višino in prepadi, se tja ne odpravi) čez Hudičev most nad tolminskimi koriti mimo Dantejeve jame.
Baje je patrijarh Pagano della Torre v začetku 14. stoletja gostil pesnika Dante Alighierija in ob obisku Zadlaške jame je le ta dobil navdih za Pekel v pesnitvi Božanska komedija. Od tu tudi ime jame.
Pred vasjo je najprej Don Pierinova Komuna za odvisnike. Vaščani imajo radi te zapeljane fante, so pridni in marsikatero delo na kmetijah radi opravijo.
Vas kot vsaka, le tu so vsi vključeni v ekološko kmetovanje, s skupno sirarno.
Na Lovrčevi domačiji kjer je doma Marija Bončina, glava vasi, smo se zbrali izbrani pesniki iz cele Primorske v okviru lit. natečaja revije Primorskih srečanj.
Mentorja sta bila Joško Štucin in Nevenka Janež.
Iz našega društva RIS smo bili Andra Jereb, Rafael Lapajne, Dragica Gruden in moja malenkost. Joško si je tam gori strokovno pripravil na oči ostrilo za natančnejše seciranje naših umotvorov, ki je sledilo predavanju o kreativnem pisanju.
Zasluženo primorsko kosilo pod kozolcem v lepem sončnem vremenu je teknilo brez prisile.
Da bi se kalorije enakomerno porazdelile smo jo za nameček mahnili še na razgledno točko kakšen kilometer iz vasi. Visoko nad dolino Polog smo ob lesenih skulpturah kiparja Gerlice občudovali vrhove in bunker v Pologu kjer se je med prvo vojno prelivala kri za cesarja.
Baje je patrijarh Pagano della Torre v začetku 14. stoletja gostil pesnika Dante Alighierija in ob obisku Zadlaške jame je le ta dobil navdih za Pekel v pesnitvi Božanska komedija. Od tu tudi ime jame.
Pred vasjo je najprej Don Pierinova Komuna za odvisnike. Vaščani imajo radi te zapeljane fante, so pridni in marsikatero delo na kmetijah radi opravijo.
Vas kot vsaka, le tu so vsi vključeni v ekološko kmetovanje, s skupno sirarno.
Na Lovrčevi domačiji kjer je doma Marija Bončina, glava vasi, smo se zbrali izbrani pesniki iz cele Primorske v okviru lit. natečaja revije Primorskih srečanj.
Mentorja sta bila Joško Štucin in Nevenka Janež.
Iz našega društva RIS smo bili Andra Jereb, Rafael Lapajne, Dragica Gruden in moja malenkost. Joško si je tam gori strokovno pripravil na oči ostrilo za natančnejše seciranje naših umotvorov, ki je sledilo predavanju o kreativnem pisanju.
Zasluženo primorsko kosilo pod kozolcem v lepem sončnem vremenu je teknilo brez prisile.
Da bi se kalorije enakomerno porazdelile smo jo za nameček mahnili še na razgledno točko kakšen kilometer iz vasi. Visoko nad dolino Polog smo ob lesenih skulpturah kiparja Gerlice občudovali vrhove in bunker v Pologu kjer se je med prvo vojno prelivala kri za cesarja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar