11. januar 2013
Dan
pozitivne energije
Naključni obiskovalec enote Doma upokojencev na Marofu bi pomislil, da so ure stanovalcev daljše kot dan. Da temu ni tako, skrbi gospa Darja Ogrič medicinska sestra, ki individualno dela z osebami s posebnimi potrebami. Sedaj pa je že tri leta tudi delovni inštruktor v timu zaposlenih, ki v okviru socialne službe skrbijo za animacijo stanovalcev v različnih dejavnostih. Sama vodi bralno in molitveno skupino, skrbi za domsko knjižnico in knjižno gradivo, ki jim ga posoja Mestna knjižnica Idrija, s katero že dolgo tesno sodelujejo.
Medse vabijo mnoge kulturne ustvarjalce, od pevskih zborov, igralskih skupin, potopisnih predavanj itd.
Že drugo povabilo, da obiščem njihovo bivalno enoto me je presenetilo in razveselilo. Tokrat je četrtina mojih barvnih klekljanih slik, ki so bile pred tem na ogled širši javnosti v Idrijski galeriji, za nekaj časa, na njihovo željo, zasedlo domsko razstavno vitrino. Tej otvoritvi so dodali recital moje poezije. Taktirko je v rokah držala gospa Darja Ogrič, ki je s proznimi odlomki iz knjige Moja poletja povezovala pesniški šopek in recitatorji so ga tako ponosno in suvereno raztrosili med navdušene poslušalce, da je urico kulturnega utripa zmotil le kakšen vzdih, kot češ: »ja, bilo je res tako!« Baje so vsi nastopajoči stanovalci uživali že na vajah, se veselili nastopa in je v petek steklo kot po maslu. To so bili: Kopač Lidija s pesmijo Zakaj te vabim, Branko Pagon s pesmijo Pomota, Liljana Krapež s pesmijo Srebrni smeh, Marjan Kop s pesmijo Globina praznine, Marija Bertok s pesmijo Zeleno in Ana Leskovec s pesmijo Metafora življenja.
Branko Pagon, ki je itak med vsemi najbolj smel fant, je pa sploh dodal najlepši, v srce segajoči zahvalni govor.
Čeprav ima beseda svojo moč, je včasih tako revna in jaz lahko rečem samo to, da so mi polepšali dan, da so sebi razbili monotonost časa, da bomo oboji nosili s sabo sliko prijaznega srečanja. Ker še nismo pospravili božičnih in novoletnih praznikov, sem jim prebrala Božično zgodbo.
Saj v življenju res ni lepšega kot nekomu polepšati urico, če pa so to ljudje, ki jih je v domsko skupnost pripeljala starost ali onemoglost, si izpolnil svoje poslanstvo, dal si košček svojega obnovljivega bogastva, ljubezen.
Hvala recitatorjem in prijaznemu osebju za povabilo in srečno. Vaša Ana Balantič
Fotografije Vladimir Kržišnik
Lepo pozdravljeni dragi prijatelji! Vaša ANA
