sreda, 23. september 2009

28. marec 2009

Najlepše je, kadar se zgodijo Zeleni oblaki v Logatcu.
Malo manj kot od začetka pred petimi leti so me sprejeli medse.
To je klapa, da te kap.
Najmlajši Tim Uršič, ta ti je prava faca,
brž za Tinetom Vučkom, ki se sploh ne bo nikoli odlepil od svojih sonetov, je rekel. Tako imamo v društvu tudi Prešerna.
Tim pa s svojo komično nastopaško pojavo, ki ljubi dež poletja, kar paše med nas ta resne. 
Bravo!
Branka Novak. Ja, o njej bi pa lahko cel dan. Na pleča si nas je nadela (predsednica)in nas nosi kot mlade od branja do branja. Njenega umirjenega glasu, ki razoroži še takega prenapeteža in visokoletečega prizemlji, da o občinski nagradi ne izgubljam besed.
Tilka Jerič, ta naša drobna sinička s svojimi spomini na otroštvo v Malem velikem Novem svetu, že misel na to privabi solze v oči.
Pa Vanda Lavrič »tipična plavolaska«, kot se sama vedno pošali,  tak humor v njenih besedilih skrit za njeno tragično izgubo otroka ped leti.
Francka Čuk, vedno v gibanju in sama ne more brez opazke na svoj račun, da je kmečka bunka. Ja, ampak njene čudovite življenjske zgodbe, ki te zadenejo globoko, pregloboko.
Pa Barbi  Rotova, en sam smeh, v njenih pesmih pa še več.
Helena pravi, da si ne upa prebrati svojih pesmi, so preveč-erotične- pohujšljive. 
Marcel Štefančič bolj kot rojeni gledališčnik, ko si natakne ta prava očala in zagrmi brez mikrofona, vsak aforizem začini še z vsem mogočim.
Pa Anja in njen izbor scenarijev kot šolana napovedovalka in povezovalka, včasih turistična vodička nas pišočih, brez nje bi ovčke težko našle v pravo stajo.
Ja, saj nas je toliko in naj mi ne zamerijo ostali, ker vseh še ne poznam tako natančno.
Ja, četrti oranžno obarvan zbornik smo praznovali pa s Tinetovimi pomarančami in njegovima priložnostnima pesmima
ZAKAJ JE DANEST TU TAKO MALO LJUDI, če je lit. večer slabo obiskan in O, DANES VAS JE PA VELIKO PRIŠLO, ko so zasedena vsa sedišča in stojišča.
In občinstvo je bilo tudi na stojiščih navdušeno, mi ostali akterji pa še bolj.

Ni komentarjev: