7. junij 2008

Gorenjska se je spet izkazala. Pesniški maraton, ki ga organizira JSKD Škofja Loka, se je odvijal v Železnikih. Iz našega društva RIS smo se ga udeležili trije člani: Andra Jereb, Vladimir Kržišnik in moja malenkost.
Doživeli smo celo predstavitev pesniške zbirke Z njenih robov bosanske pesnice Senade Smajić, ki piše v obeh jezikih. Zbirko je na bralno pot popeljala naša priljubljena pesnica Neža Maurer.

Ob golažu in različnih besedilih – nekateri precej začinjeni, se niso dopadli naši predsednici Andrejki, je potekal večer, ki so ga oblikovali pisci celo iz štajerskega konca.

Milni mehurček

Sladka je bila bolečina,
razblinjajoča se v porah predigre,
ki jo je srkalo v lupino noči.
Vsaka celica raztelešena z bliski,
je kričala, da je strop izginjal v šilasto svetlobo.
Na zlepljena krila breztežnosti
je iz reže poželjivosti kapljal medeni sok. 
Bila je ena sama ekstaza.
Kot  milni mehurček jo je posrkalo v dan.

Danes me razbičana notranjost zlamlja na atome.
Kot vrtnica odmetavam žamet.
Živa meja ligustra se redči,
skoznjo sonce rezlja krik
nebogljenega oblaka,
ki ga veter strže v nič.
V razdejano notranjost,
ohlajeno z muškatno sladkobo vina
še ne morem prodreti,
ker se ne odziva na solze.
Iz počenih žil odteka noč.
Nič je ne zadržuje več.
Prerezane vrvi bingljajo pod frfotajočim jadrom,
ki klofutá po praznem zraku.

Ana Balantič

Majska uvertura

Skozi okno razprostrte
pomečkane rjuhe,
z madeži, ki še diše po strasti,
molčijo v jutranjo lenobnost.

S pladnja brišem luže vina,
poželjivo vsrkam sladki vonj,
pogrnem sveži prt
čez včerajšnje omame.

V rumeni prah otreslih mačic
srce narišem
in pomežiknem v maj dehteči,
nato zdrvim v vsakdan.

Nekdo na violini preizkuša lok,
obupno škripne med vrtove,
tja kamor vleče veter.
Nekje zacvilijo še vrata v kontrapunkt.

Ana Balantič