Že drugič si nesem mogla kaj, da zaradi povabila založbe Pivec iz Maribora ne bi poslala na anonimni natečaj za Viteza poezije pesmi POMOTA pod psevdonimom INES.
Tokrat sem si rekla, da pošljem nekaj kratkega, takega, ki je boj za silo, če bo treba recitirati (zaradi treme). Glej ga zlomka med 137 kandidati sva bili izbrani skupaj s pesnico Bojano Levinger, sotrpinko v Zelenih oblakih med 24 polfinalistov.
V Slovenj Gradcu sva šli v boj med same velike kalibre učenikov.
Bili sva istih misli, da je nagrada že itak to, da sva prilezli iz anonimnosti, naprej je pa tako samo kuhinja.
Med pesniškimi veljaki midve res nisva mogli zlesti do viteškega reda, vseeno je bil občutek veličasten.
Tokrat sem si rekla, da pošljem nekaj kratkega, takega, ki je boj za silo, če bo treba recitirati (zaradi treme). Glej ga zlomka med 137 kandidati sva bili izbrani skupaj s pesnico Bojano Levinger, sotrpinko v Zelenih oblakih med 24 polfinalistov.
V Slovenj Gradcu sva šli v boj med same velike kalibre učenikov.
Bili sva istih misli, da je nagrada že itak to, da sva prilezli iz anonimnosti, naprej je pa tako samo kuhinja.
Med pesniškimi veljaki midve res nisva mogli zlesti do viteškega reda, vseeno je bil občutek veličasten.
Pomota
Pripravljalo se je k pomladi.
Brstje je pokalo,
iz smolnih ovojev so lezli listi.
Takrat sva odprla vrata
in skušala vzleteti.
S tvojih kril je padalo perje,
ki so ga zjedkali molji,
moja so me dvigala k soncu.
Zate je bilo previsoko,
jaz sem želela više.
Od tam sem te videla globlje,
bil si le madež na prtu strasti
in trenutna pomota.
Ana Balantič
Ni komentarjev:
Objavite komentar