Poletje, popoldansko skrivanje pred vročino tistih, ki nismo oblegali morja in že je tu poletna lit, šola. V najbolj cvetličnem mestu, v Mozirju. Gostil nas je hotel Benda. Mentorji so bili:
Barbara Korun, profesorica, pesnica, pisateljica in lektorica v SNG Drama.
predavanje na temo, najnovejša slov. poezija v zbirkah izdanih leta 2007. Sledila je delavnica IZREČENO IN NEIZREČENO V POEZIJI in ocenjevanje naših del.
Miha Mohar, ki je predaval o različnih oblikah in metodah mentorskega dela,
Irena Samide se je razgovorila o razmerju med ustvarjalci in njihovimi muzami in o vprašanju kaj se zgodi , ko muza spregovori, kakšen je bil glas muz v preteklosti in danes.
Vrednotenje prvih pesnic in pisateljic, ki je bilo vseskozi zapostavljeno.
Tomaž Gubenšek nas je učil tehnike govora, sproščanje govornega aparata, dihanje, ogrevanje, vaje za artikulacijo, osnove slov. pravorečja in interpretacijo naših besedil.
Ja, zelo smo se smeli pri njemu pačiti. Tistim, ki že po naravi to delajo je bilo lažje.
David Bedrač, profesor slovenščine in pesnik, se je dotaknil proznega besedila in njegovih zakonitosti.
Gostja prvega večera je bila Meta Kušar, pesnica, esejistka in avtorica petih pesniških zbirk.
Njeno kritično gostobesedje smo kar malo podaljšali.
Večer z Vido Mokrin Puer tudi pesnico smo doživeli ob njeni glasbeno recitatorski izvedbi svojih pesmi.
Kot vedno na takih štiridnevnih šolah je predviden tudi pohod. Tokrat smo obiskali samostan nun Klaris, ki so po dvesto letih odsotnosti tega reda na Slovenskem, s tremi novinkami iz Zagreba leta 1978 začele svoj red v Frančiškanskem samostanu v Nazarjah. Potem so jim zgradili zraven novega in ga postopoma s pomočjo donatorjev same dograjujejo naprej. V njem je 15 nun. Svoje življenje posvečeno bogu utemeljujejo s strogim redom: zapovedani posti, nočno bedenje, spokornost, molk in del, ter 8 urna molitev.
Tako življenje im baje prinaša ogromno veselja in notranjega zadovoljstva. Tak režim jih osvobaja zasužnjenosti veh muhavosti, lagodnosti in čutnosti. Molk pa jih varuje pred praznim besedičenjem. V preprostosti ni hlepenja po bogastvu in pokvarjenosti.
S svetom niso povezane z nobeno komunikacijsko napravo današnjega časa. Pravijo, da so samo za temi zidovi srečne. Iz ust prednice je bilo med vrsticami razbrati, da ker so same ženske ni vedno lahko.
Na vsa provokativna vprašanja naše skupine je zmuzljivo odgovarjala in nas skoraj prepričala v njihov prav.
Ja, želim jim, da zatajevanje in kopičenje odvečnosti, ki se v vsakem človeku tako ali tako nakopiči in če je brez posode v katero bi to odložil, kopiči v telesu, ne bi delalo škode le temu. Vse pa le ne moremo nalagati v tišino boga. Potreben je tudi krik.
Predstavitev naših besedil smo prihranili za čudoviti grad Vrbovec v Nazarjah
Za razliko od tišine samostana smo v gradu imeli literarni večer. Spretni lakaji pa so nam ob vstopu nadeli zelene predpasnike prinesli dve kroni, s katerima smo podaniki okronali kralja in kraljico. Koga pa bi drugega kot Heleno Ogorelec in njenega moža, ki sta ravno prav gobčna za tako stvar in še starša sta Matjažu Ogorelcu zmagovalcu v Zvezde plešejo.
Ko smo vsi svoje odbrali, je sledil najbolj slasten del večera. Lakaji so nam v skledi umili roke, ker tam se je brez pribora in na mize znosili kar si je kdo zaželel.
Najslabše ali najboljše smo jo odnesli tisti s svinjskimi kračami. Da te kap. Za dva zelo lačna dedca je bilo ene, jaz pa s tako majhnim želodčkom. Še drugi dan sem imela za kosilo in tudi soseda je lahko zagrebla prste vanjo. Že res, da je bila kraljevska pojedina, ampak norca se s hrano res ni delati. Mize so še po nas ostale bogato obložene in treba je bilo odnesti s sabo.
V glavnem, lep spomin za vekomaj. Pa še pridemo.
Barbara Korun, profesorica, pesnica, pisateljica in lektorica v SNG Drama.
predavanje na temo, najnovejša slov. poezija v zbirkah izdanih leta 2007. Sledila je delavnica IZREČENO IN NEIZREČENO V POEZIJI in ocenjevanje naših del.
Miha Mohar, ki je predaval o različnih oblikah in metodah mentorskega dela,
Irena Samide se je razgovorila o razmerju med ustvarjalci in njihovimi muzami in o vprašanju kaj se zgodi , ko muza spregovori, kakšen je bil glas muz v preteklosti in danes.
Vrednotenje prvih pesnic in pisateljic, ki je bilo vseskozi zapostavljeno.
Tomaž Gubenšek nas je učil tehnike govora, sproščanje govornega aparata, dihanje, ogrevanje, vaje za artikulacijo, osnove slov. pravorečja in interpretacijo naših besedil.
Ja, zelo smo se smeli pri njemu pačiti. Tistim, ki že po naravi to delajo je bilo lažje.
David Bedrač, profesor slovenščine in pesnik, se je dotaknil proznega besedila in njegovih zakonitosti.
Gostja prvega večera je bila Meta Kušar, pesnica, esejistka in avtorica petih pesniških zbirk.
Njeno kritično gostobesedje smo kar malo podaljšali.
Večer z Vido Mokrin Puer tudi pesnico smo doživeli ob njeni glasbeno recitatorski izvedbi svojih pesmi.
Kot vedno na takih štiridnevnih šolah je predviden tudi pohod. Tokrat smo obiskali samostan nun Klaris, ki so po dvesto letih odsotnosti tega reda na Slovenskem, s tremi novinkami iz Zagreba leta 1978 začele svoj red v Frančiškanskem samostanu v Nazarjah. Potem so jim zgradili zraven novega in ga postopoma s pomočjo donatorjev same dograjujejo naprej. V njem je 15 nun. Svoje življenje posvečeno bogu utemeljujejo s strogim redom: zapovedani posti, nočno bedenje, spokornost, molk in del, ter 8 urna molitev.
Tako življenje im baje prinaša ogromno veselja in notranjega zadovoljstva. Tak režim jih osvobaja zasužnjenosti veh muhavosti, lagodnosti in čutnosti. Molk pa jih varuje pred praznim besedičenjem. V preprostosti ni hlepenja po bogastvu in pokvarjenosti.
S svetom niso povezane z nobeno komunikacijsko napravo današnjega časa. Pravijo, da so samo za temi zidovi srečne. Iz ust prednice je bilo med vrsticami razbrati, da ker so same ženske ni vedno lahko.
Na vsa provokativna vprašanja naše skupine je zmuzljivo odgovarjala in nas skoraj prepričala v njihov prav.
Ja, želim jim, da zatajevanje in kopičenje odvečnosti, ki se v vsakem človeku tako ali tako nakopiči in če je brez posode v katero bi to odložil, kopiči v telesu, ne bi delalo škode le temu. Vse pa le ne moremo nalagati v tišino boga. Potreben je tudi krik.
Predstavitev naših besedil smo prihranili za čudoviti grad Vrbovec v Nazarjah
Za razliko od tišine samostana smo v gradu imeli literarni večer. Spretni lakaji pa so nam ob vstopu nadeli zelene predpasnike prinesli dve kroni, s katerima smo podaniki okronali kralja in kraljico. Koga pa bi drugega kot Heleno Ogorelec in njenega moža, ki sta ravno prav gobčna za tako stvar in še starša sta Matjažu Ogorelcu zmagovalcu v Zvezde plešejo.
Ko smo vsi svoje odbrali, je sledil najbolj slasten del večera. Lakaji so nam v skledi umili roke, ker tam se je brez pribora in na mize znosili kar si je kdo zaželel.
Najslabše ali najboljše smo jo odnesli tisti s svinjskimi kračami. Da te kap. Za dva zelo lačna dedca je bilo ene, jaz pa s tako majhnim želodčkom. Še drugi dan sem imela za kosilo in tudi soseda je lahko zagrebla prste vanjo. Že res, da je bila kraljevska pojedina, ampak norca se s hrano res ni delati. Mize so še po nas ostale bogato obložene in treba je bilo odnesti s sabo.
V glavnem, lep spomin za vekomaj. Pa še pridemo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar