Čisto je že izgledalo, da letošnji Graparski pust za svoje volitve ne bo dobil dominjona na placu Nebeškega miru. Sneg in še enkrat sneg, denarja za kidanje pa od nikoder. Pa so se znašli Grapci in nagnali mlado in staro kot v starih časih na plac. "Zdaj pa kidat, če ne...In so pot potili in so rasli kupi ob straneh.
Iz največjega je potem nastalo tole. Vesna Fink in njen mož sta še o polnoči s kelami in baterijami strašila temo po placu in vhod v idrijski rudnik preselila v mestno jedro, nanj prižgala bakle, ki sodo jutra osvetljevale tišino Nebeškega miru. Dan je seveda prinesel nekaj razočaranja, ker je vandalom le uspelo potešiti uničevalsko žilico. Spet je zapela kela in do volitev poglihala luknje.
Ko je bilo Graparjem med volitvami najbolj vroče, se je nasprotnemu nadobudnemu taboru zahotelo dričanja ravno po skulpturi, na veliko veselje njihovih mamic. Žalosten pogled avtorice tega remek dela in
"Všc mularija!" pa lahko vidite na naslednjih fotografijah.
Njen lanskoletni grad, seveda ne na tako vpadljivi lokaciji, je baje ostal nedotakljiv in šele pomlad ga je izlužila.
Ker je bilo že volilno geslo dovolj prepričljivo VOLse IŠČE, so volitve po letošnjem zagotovilu Argonavtov, Divjih Jag, Florjana Kraužlna, La Toje in župana uspele.
Danes se pa vsi še polni včerajšnjih krofov posipamo s pepelom in postamo.
Lepo pozdravljeni!
Čao! Ana
Ni komentarjev:
Objavite komentar