Na večer pred nekdanjim praznikom mladosti je zagorel kres na Griču. Dvorana psihiatrične bolnišnice v Idriji se je še enkrat napolnila s prijatelji pokojnega pisatelja, humanista in predvsem priznanega psihiatra dr. Jožeta Felca, nekdanjega predstojnika te ustanove, ki mu je bila do konca tudi dom.
Zadnja njegova knjiga, lahko bi ji rekli dnevnik, "Živeti življenje", ki je izšla le nekaj prej, da so jo lahko še pogladile njegove usihajoče roke, je bila predstavljena na tem večeru.
Nitke, ki so se pletle skozi delo samotnega jezdeca , so vodili: pisateljeva žena Alenka Felc, direktorica idrijske Mestne knjižnice Milanka Trušnovec, direktor Celjske Mohorjeve družbe Jože Faganel, Janez Bizjak, ki je napisal prolog in Marko Pišljar, ki je knjigi dodal epilog. Pisateljev stanovski sodrug primarij dr.Jože Darovec pa se je sprehodil med njegovim življenjem in delom psihiatra.
Pisatelj Jože Felc je ustvarjal svoje in življenje 15 knjig ob ljudeh, ki so k njemu prihajali predvsem po besedo, in ob glasbi Mozarta, Stravinskega in Bacha. Zato je bila tudi tokratna prireditev zavita v dela Bacha, ki jih je izvajal mladi in priznani idrijski violinist Erin Čoralić.
Ob dramskem igralcu Idrijčanu Silviju Božiču, ki je prebral odlomek iz knjige smo se potopili v žlahtno besedo Jožeta Felca.
V nas pa bo za vedno ostala njegova Duša imena.
Sem samotni jezdec. Samotar sem, osamljen pa nisem. Ljubim in sem ljubljen.
Dvomljivec sem, zato sit samega sebe. Vse mi morajo priznati drugi, sam se ne upam pohvaliti, si povedati da sem kljub telesnemu propadanju duhovno močnejši, kot sem bil včeraj.
Samo onadva vesta, koliko brezpogojne podpore in medsebojne naklonjenost, koliko ur in dni obupa, nemočnih klicev in prošenj se je nabralo v tridesetih leti.
Ona je na prvem mestu mojega življenja ... Z njo prenašava srečo, tragičnost, žilavost, vztrajnost, vero, upanje, ljubezen.
Alenka živi in ohranja eno najbolj plemenitih in neizumetničenih podob slovenske žene.
Tako se mu je vedno zapisalo ali reklo, kadar je bila beseda o njegovem in njunem življenju.
Preden pa se je iztekel njegov čas, je za založbo prebral še Toresinijevo knjigo Brez glave in zanjo napisal strokovni zapis, ki naj bi bil kar njegov nekašni credo, Tudi sam se je srečeval s podobnimi primeri kot jih omenja knjiga, saj je pisal tudi strokovna poročila in izvedenjska mnenja za sodišča o storilcih kaznivih dejanj.
To pa je resnično zadnje Felčevo delo, ki ga bomo dodali k njegovi zbirki
Lepo pozdravljeni ljubitelji lepe besede in njegovega spomina!
Ana Balantič
Ni komentarjev:
Objavite komentar