nedelja, 25. marec 2012

POSEBNA MAMA


23.MAREC 2012
Z Nežo Maurer na Zelenih oblakih

Ker je pomlad letos prehitela za en dan, smo tudi Zeleni oblaki, da bi vzdušje materinskega dne trajalo dlje, obeležili praznih dva dni prej.

Prva beseda je mama, potem na vsakem koraku skozi življenje in na koncu spet mama.
Zeleni oblaki smo imeli na lit. večeru z naslovom " OD MENE K TEBI" čisto posebno mamo, ki že zelo dolgo piše pesmi. Neža Maurer nam je naklonila debelo uro dolg prisrčen klepet in prebiranje njene poezije, potem, ko se je že naposlušala naših prispevkov o ženski.
"Sedaj, ko sem slišala vas, me je kar malo sram in bi najraje pobegnila," je začela s hudomušnostjo, ki je ni zapustila ves večer.
Pravi, da ni bila vzorna mama.
"Nisem priganjala svojih dveh otrok v šolo, sta že sama vedela kaj morata. Nisem sedela z njima o zvezkih, ampak jima enostavno trgala liste iz njih, da sta se sama morala potruditi."
Kuharica je bila baje odlična. Ni kuhaka štrukljev in dolgoveznih jedi, le vinski zos, tega pa zna odlično napraviti, "ker je notri vino" se pošali.
Služba novinarke, urednice, pedagoginje in še sto drugih reči, pa pesmi in ...zato je vedno skuhala za ves teden, zamrznila in naslednji dnevi so bili po navadi riževi, le v nedeljo je postregla z makaroni. Smeh.
Ko je bil sin v gimnaziji na sistematskem pregledu, so se vsi bali povečanega bilirubina v krvi, edino on je imel odlično sedimentacijo.
"Vidiš mama, to je pa zato, ker si nam kuhala tisto svinjarijo." Potem se je kar nekaj preplašenih sošolcev javilo, da pridejo k njej na hrano.
Takih nam je natrosila in prikazala njeno trnovo pot, kako so jo moški poeti sploh vzeli medse.
da je potem za svoje več kot odlične pesmi za odrasle in otroke in prozna dela prejela številna priznanja, plakete in nagrade. V svojem novinarskem duhu se je spet pošalila:
"Da bi nagrade ne imele samo zlatih in srebrnih obrob, ampak, da bi padlo tudi kaj cvenka nanje."
Ja, saj je bil za življensko delo tudi Zlatnik za poezijo njen in v Gorenjsko Prešernovo nagrado ji je tudi nekaj kapnilo.
Pesem "TAKE MAME NI NIKJER" je z njo posnel celo ansambel Bitenc v njenem toplem in prisrčnem domu. To sem odkrila na TV GOLICA in Neža je resnično kul.
Pravi, da v življenju ni nikoli sovražila. Da verjame vse kar ji ljudje izrečejo lepega. Če to verjameš, si srečen. Nikoli ne razmišlja, da je to mogoče hinavščina.
Mamo, Slovenko leta 2008, pesnico, umetnico in preprosto sogovornico, ki izžareva toliko neverjetne topline in ta večer, bomo za vedno nosili v sebi. Obdana s pomladnim cvetjem, nam je s poezijo in šarmom poklonila tisti pravi besedni šopek za materinski dan,
Hvala Neža!

To pa je eno njenih neštetih razmišljanj o ljudeh iz pesniške zbirke RAJ.

SAMOPREVARA

Ljudje, ki ji imam rada,
lahko hodijo v čevljih ali bosi
po moji sobi:
ničesar ne morejo umazati-
samo olepšajo lahko.
Ljudje, ki jih imam rada,
lahko prestavljajo moje stvari.
Ljudje, ki jih imam rada,
lahko prižigajo ali ugašajo luč-
vse je dobro in najbolje:
oni so topla, svetla resničnost
mojega bivališča.

Večeru so dodale pomladni čar strune odličnega kitarista mlajše generacije Janeza Goloba.
Besede in pesmi je z Nežo Maurer prepletala novinarka Monika Tavčar.



Anja Sedej pa je z odlično vezavo strnila Zelene oblake OD MENE K TEBI.

V imenu zamejke Ane pa hvala tudi vsej njeni logaški druščini, da je preživela spet en prisrčen večer.


















Fotografije Vladimir Kržišnik in Ana Balantič


To je naše četrto srečanje.

Dragi prijatelji, imejte se skrajno pomladno cvetoče vaša ANA

1 komentar:

Irena Cigale pravi ...

Iskrena "posebna mama". Njene misli o sreči izžarevajo iz njenih pesmi. Drug drugemu ste podarili lep večer.

Irena