Prvi je bil na vrsti zbornik Zaris v čas. Drugi nabirek skoraj dveletnega ustvarjanja članov lit. društva RIS, ves moder kot so misli 21 tvorcev posane besede, ki se prepletajo v njem , je posvečen našemu, pred kratkim preminulemu častnemu članu Jožetu Felcu. Zato je na prvih straneh v njegovih pesmih nekaj razmišljanj in slutnja minljivosti.
Naslovnico in antične novce s podobami predkrščanske Evrope, ki smo si jih prislužili na javnih branjih, je ilustriral naravoslovec in raziskovalec Gregor Koželj. To so v prenesenem pomenu naše medalje.
Zbornik smo v idrijski Mestni knjižnici pospremili na prvo pot: predsednica društva Andra Jereb, glavni urednik Matej Cigale, Ana Podgornik, ki je napisala vezni tekst prireditve in ostali člani: Irena Cigale, Dare Likar, Sabina Eržen, Radica Pahor, Vladimir Kržišnik, Ana Balantič, Rafael Terpin, ki je dal na svetlo nekja humornih prigod z Jožetom Felcem, Rafael Lapajne je recitiral Felčevo Molitev za umetnika, Slavica Uršič pa je prebrala osebno izpoved o preminulem zdravniku: "On me je razumel. Razumel je moj jok, moje bolečine, vse, kar je neizrekljivo."
Ob zvokih citer izpod prstov učenk Glasbene šole Idrija in povezovalke Sanje Rejc je izzvenel še en prijeten in kljub zimskemu mrazu, topel večer.
Zdaj pa baje še Zeleni oblaki težko čakajo, kaj bom lepega napisala o njih.
Da smo imeli v petek v logaški galeriji Hiša sonca letošnje zadnje javno branje. Mraz je kar vidno pospravil na zapečke drugače vestne obiskovalce naših prireditev. So pa tisti, ki so vseeno prišli, dobili dvojno dozo literarnega užitka.
Mario Kurtjak, izvrsten kitarist, diplomant AGv Ljubljani in prejemnik Februarskega priznanja za izjemne dosežke na področju kulture v občini Logatec, je svoje glasbene bisere vpletel v kito 13. članov, ki smo svoja branja zlili v Sotočje upov.
Naj začnem z besedami predsednice Branke Novak:
Teče čas in teče reka.
Tečejo ceste in nekomu voda v grlo.
Teče pogovor.
Teče pesek v peščeni uri.
Vse na tem svetu teče,
se zliva in osrečuje.
Ostali smo v mozaik lit. večera vložili tisto najboljše, kar je nastajalo med letom.Vanda Lavrič, Eva Neža Kermavner, Barbara Rot, Helena Frace, Tilka Jerič, Jože Omerzu, Mateja Hajdinjak, Bojana Levinger, Nada Kržan, Vladimir Kržišnik in Ana Balantič. Imamo tudi čisto frišnega člana Gašperja Jakopiča, ki je svojemu prvemu nastopu dodal lepo lirično pesem posvečeno osebi, ki je ni bilo med poslušalstvom.
Ko so se pogasile odrske luči in je vsak odšel domov s svojim zaznamkom v srcu, se je Barnki kot po navadi utrnilo tako razmišljanje:
"Zelo sem vesela, da smo imeli še en mehak večer. Meni so taki všeč in zdi se mi, da se tako najbolj približamo umetnosti, ki jo ustvarjamo. Nič velikega nočem. Samo vpijanje besed v spomine ljudi, ki so tam. Božanje. Varna naročja občutenj povezanosti. Tople šale dajanja. Dušni mir in trepet akordov v večerni mrak. Modro in mirno je bilo naše zadnje druženje in iz kitare so se zlivale strune."
Tako Branka, sama pa dodajam,da smo izpraznili še en tolmun besednega žuborenja. Za trenutek se bomo vsak zase odeli v praznična pričakovanja. Novo leto pa nas bo zopet začelo znašati skupaj. Nekateri zaviti v RIS, drugi v Zelene oblake, vsi pa polni nove energije bomo tkali novo žlahtno nit do človeka.
Poteptana rosa
Jožetu Felcu
Stopam po poteptani rosi.
Vonj po sivki te prinese nazaj.
Trop ovac na nebu
se zliva v temno gmoto dežja.
Na čelu ena sama kaplja
in neskončno čakanje,
da se navadim na boga,
ki noče videti trpljenja.
Še se bova srečala
med napetim lokom časa
in mrtvimi poganjki telehov.
Takrat ga ne bo.
Za robom bova le midva
in pomlad
in spet bo rosa vstala.
Ana Balantič
Fotografije Zdravko Novak
Čao, dragi moji in en zimsko zapečkarski pozdrav vaša Ana
Malo z zakasnitvijo objavljam še fotografije Ervina Eržena s predstavitve RISovega zbornika.
Ni komentarjev:
Objavite komentar