Predpraznično praznenje denarnic

Ali kako preživeti z upokojenskimi 360 evri

Boste spet za decembrske praznike bolj lačmi kot druge dni?

  Ko so ljudje hodili še v tiste miniaturne trgovinice z nekaj policami in ogomnim pultom za katerim so sem in tja švigali marljivi prodajalci, pretakali in vagali prehrambene artikle, ja, to so bili zlati časi brez naglice, v Konsumu, pri Ludviku in tildi. Kupci nismo bili izbirčni.
Za preživetje naše telo potrebuje meso, jajca maščobo, moko sol, sladkor, kavo začimbe, sadje in zelenjavo. Nič drugega kot to, ampak danes pomešano še z vsemi mogočimi aditivi, vsebuje tistih tisoč artiklov, ki jih ponuja vsak Naboljši sosed in naj bi jih potrošniške oči znosile domov.
Telo, ki ni nič zapletena mašina, pa se potem muči, da izloči ves balast, ki ga ponuja kemična industrija za zadovoljitev prefinjenih okuševalnih brbončic. Ko telo ne zmore pognati iz sebe toliko neživih organizmov, jih preprosto nakopiči na najmanj odpornem mestu. Takrat je za človeka začetek konca.
Vem, če bi vsi razmišljali tako po starem kot jaz, bi propadla večina tovarn. Kaj bi delali ljudje? Ja, polja. Če pa bi vsi hodili po trgovinah kot konj s plašnicami, ne bi bilo toliko jamranja na koncu meseca.
A kako preživeti z minimalno pokojnino in jesti dražjo ekološko hrano? Prvič sploh ni draga, če zraven ne kupuješ še vseh mogočih pridatkov. Najboljšega soseda pa oropaš le vsak mesec in pol za kakšnih 160 evrov, ko se ti sprazne EKO polička.
Ali je res pečeno meso boljše, če nanj namečeš za nekaj soldov omak in prelivov? A da morajo biti zraven gobice? Za božjo voljo, zrasle so v temi, na šoti politi z umetnim gnojilom. Brez vonja in okusa. Okus, ki je pridan omakam, je pridelan iz jedrc koščičastega sadja. Ta jedrca vsebujejo cianovodi. Če bi pojedli skodelico jabolčnih pečk bi umrli. Pa nič strahu, saj strupa ob predelavi v omakah ni, je pa kaj drugega, le da je okus. Malo čebule in česna in ščepec moke na zrezkih, ki so se še nedavna pasli na cvetličnem travniku tam za štalo, pa je omaka, če je res potrebna.
Rabi solata še kaj drugega kot sol, olje in kis? Je poc belega kruha v ustih okusnejši od črnega doma pečenega s prave ekološke pšenične moke, ki ni beljena, ji niso odvzeti kalčki in otrobi, da bi ji ostalo samo škrob? Ne rabiš celega hleba, da se nasitiš, le košček. Seveda ni drugi dan in še teden dni tako puhasto mehak, ampak za korenjaško mletje z zdravimi zobmi. Ko že imaš moko, je tako malo časa potrebno, da ti pod rokami nastanejo in zadišijo domači rezanci. Po njih nisi takoj lačen kot po štacunskih.
A da imamo danes drugačen okus v ustih? Figo, takega kot ga nam na jezik položijo mame. Ostalo je samo razvada. Res je, da zaradi industrijske plaže, večina ne ve kaj je dobro. Meso z okusom banan, rezanci v sladoledni omaki, ribja pašteta z rozinami, piščanec nadevan s slivami, sladoled z okusom česna ... Bljak!!!!
Kaj res to jejo ljudje? Mogoče tisti z Marsa.
"Ja, ko je pa tako dobro!" Bleda in vodena rezina šunke, list mlahave solate, rdeč kolobar paradižnika sredi zime, položen v puhasti škrobov nič.
A sem komu vzela apeti? A, ja, pa še košček EKO čokolade, vsak dan namesto kofetka.
Pa dober tek!
Čao, pa poboljšajte se in pustite kaj drobiža za drugo leto. Bo dolgo!
Ana Balantič