ponedeljek, 2. avgust 2010

Sotočja

30. julij 2010

Večjezično srečanje v Robidišču



Čisto na robu Breginjskega kota, v Robidišču, tam, kjer se jezik že nagne v beneško narečje, je bilo v sodelovanju z društvom Stol iz Breginja večjezično srečanje literatov, ki so sodelovali v literarnem natečaju Posočje 2009.
Med deli iz širne Slovenije in Benečije, ki so izšla v literarni zbirki Sotočja, je tokratna predstavitev pripadla avtorjem izza nekdanje meje, ki od nimar kuražnu po sloviensko guorijo.
Se mi je zdelo, da poslušam našo idrijsko špraho. Toliko njihovih besed se je nateklo k nam, ko so skozi stoletja iz furlanske in rezijske strani prihajale družine rudarit v naš rudnik. Celo moji predniki so baje leta 1770. od tam nekje prinesli priimek Canducci, ponašeno Kanduč.
Ko se je pogorje Kobariškega Stola že kopalo v zadnjih sončnih zdihljajih in je dolina pod njim dobivala zamolklo zaspano barvo, je v kozarce zašumela penina. Krst osme lit. zbirke Sotočja v katerem je 48 avtorjev objavilo svoja dela, je bil na dvorišču pred domačijo, ki se trudi ohraniti in prikazati zapuščino prvinskega življenja. Nema priča trpljenja ljudi, ki so se spopadali s kamnom, skopo kraško zemljo in preskromnimi bivališči.




 Marina Cernetig, Silva Seljak in Vida Škvor, zvezde srečanja pred muzejsko domačijo



 Tako pa izgleda prenovljena hiša moje sošolke Ide v vasi Logje sedem kilometrov pred Robidiščem

Marina Cernetig pesnica in kulturna delavka iz Špetra, ki je izdala pesniško zbirko "Pa nič nie še umarlo", je ob poudarku, da se sedaj, ko ni več meje, tudi jezik bolj svobodno pretaka. Ja, deležni smo bili gostoljubja predsednice društva Stol Vide Škvor, ki je tudi sama prijela za kuhalnico in koordinatorke JSKD Tolmin Silve Seljak. Ob zadovoljnih obiskovalcih so se vaške dobrote vidno umikale z miz.



Ko se je temina potegnila iz doline, so oder pred gostiščem zasedli mladi benečani z ansamblom BK evolution. Skladbe Pink Foydov in pesmi Ferija Lainščka z beneškim melosom so prijetno zaključevale literarno srečanje."Ma, na pujdeš zdej damau, ka se je žur šele začnu?" mi je Zlatko prinesel jakno, da ja ne bi imela vzroka pobegniti. Vseeno je bila že krepko polnoč, ko sem doma obrnila ključ in še dolgo mlela prijetno srečanje z dobrimi ljudmi.
Marjetka, kaj več rečemo v septembru. Glavno, da smo se srečali. Besede tako ne povedo vsega. Obema še en topel objem in prijetno poletje.
Marini, Vidi in Silvi pa še enkrat prisrčna hvala za čudovito srečanje.
Sedaj grem na morje. Na slovensko, da se potopim v žlico našega, dokler ga še imamo.
Samo še teh nekaj črk in pobašem v kufre. Se že mudi.
Se slišimo.
Čao! Ana Balantič

Ni komentarjev: