Ko Kresnik prižge grmado

Kako težko se je prebuditi
ob vonju pokošene trave,
ko sanjaš z odprtimi očmi
zelene bukove liste,
odvijajoče svitke praproti,
frfotanje splašene kanje
in žlobudranje potoka.

"Prebudi se!" potrkava voda ob kamne.

Nocoj, ko bo Kresnik prižgal grmado,
bodo zaplesali demoni,
furije bodo skakale čez plamen.


"Stopi pod hrast in nariši ris!"

Na križpotu obrano praprotno seme
natresi v uho in ti bo razodeto
o srni, o kapljah krvi,
ki jih je posrkal smrekov vršiček
zataknjen  v gobček zamrlega krika,
vdanega lovski sreči1

!Glej, da ne padeš v temo prežgano od isker!"
Ana Balantič

V tem duhu je zagorel kres v hotejnski grapi, pri Dragici in Francu Grudnovima.

Ob zapuščeni predvojni žagi čisto na koncu grape, stoji ob zajezenem ribniku njuna počitniška hišica. Na dan, ko Kresnik dan prevesi, nas je pred sedmo uro zvečer  člane RISa  sredi jase pričakal visok stožec skrbno naloženih polen, pod previsom razpotegnjene mize in smejoča dobrodošlica gostiteljev.

Pod vodstvom Slavice Uršič in ob spremljavi mladega kitarista Janeža, in gostje Gaje Rupnik, ki je prav te dni dobila prvo nagrado za najboljšo osnovnošolsko pesnico Župančičevo frulico, smo se šli skoraj dveurni  literarni maraton. Ob zahvali za čestitke, nam je Gaja je povedala, da se kljub rosnim letom zelo dobro počuti v naši druščini.

Napolnjeni s pesmimi, zgodbami in prigodnicami, smo se za zaključek že ob sladko obloženih mizah, lotili še golaža s polento, ki ga je celo popoldne pridno cmarila Dragica v svoji poljski kuhinji. ( kot za časa soške fronte).

Ker je tema je že zdavnaj pregnala sonce iz grape in zapodila hladne sape med nas, je bil čas, da zaplešejo iskre. Franc je zakuril in prasket plamenov je kmalu prevpil "Mi se imamo radi"
Zrak je zajela toplota in nostalgija. Odpadla je le romanca, ki bi jo pričaral, zaradi službe odsotni Dare Likar s svojo kitaro. Škoda!
Ko je dimna zavesa ulovila najvišjo točko, se je jasa spremenila v Broadway dance stage. Dragica, njena sestra in še ena članica plesnega društva, so odplesale musical v stilu Mojce Horvat. Pa kako jim je šlo od nog in rok. Da niso imele v rokah marele zaradi dežja, je bilo videti po mesečini, ki se je kosala z ognjenimi zublji.

Ko se je ura že bližala enajsti, sem malo pogledala naokoli, če je kdo zaspal pod drevesom s polnimi ušesi praprotnega semena. Vsi so bili budni in o razodetjih tudi letos ne bo nič. Še Stankin drobiž je budno gledal v svet kot sredi popoldneva.

Le idrijske anekdote našega slikarja in potohodnika Rafka Terpina, ob katerih je naš smeh pognalo čez vrhove grape, bodo ostale še dolgo v ušesih in v spominu.

Mističnost, ki jo ustvari kresna noč, je od nekdaj privlačila ljudi, da so verjeli vražam in bajanju. Nekoč sem o tem tudi sama nekaj zapisala in prisotnim, že malce utrujenim članom, to tudi prebrala.

V črnih kartah

Je s tankimi prsti krožila po krogli,
vranjih oči se ozirala vame
in nekaj mrmrala s čarnih je kart.
Usodo je vrgla na mizo ciganka.

Dejala s skrivnostnim nasmehom,
da čaka me sreča, ljubezen in slava
in delo, bogastvo in mnogo besed.
Pa nisem verjela v ta zviti pogled.

Dela bilo je preveč in sreče prav malo,
za vzorec ljubezni, premalo za dva,
vse bogastvo so pesmi, v njih mnogo besed,
slava prišla bo po smrti.

Tekla so leta, v lase se je vpletla jesen.
Odšla je ciganka in njene vražje oči,
se zgubila je krogla kristalna
in v kartah scefranih usodne poti.

Še nekaj diapozitivov smo si ogledali in počasi se je v pepel pogrezal ta čudoviti večer. Odšle so ciganke in praprot in mnogo besed in samo še stiski rok z obljubami, da drugo leto prižgemo nov kres.

Prisotnim in odsotnim prav lep prvopoletni pozdrav!


Pa še malo samohvale. Uh!
Slava prišla bo po smrti.
Ko se je današnje jutro že dodobro ogrelo, me je pobožal telefonski klic. Založba Ekslibris, ki je razpisala natečaj za najboljšo izvirno pesniško zbirko, me je obvestila, da sem ena med izbranimi, ki so jih s svojim talentom prepričali, da si zaslužijo objavo v zborniku in je na tak način, tako so rekli drugi, tudi zmagovalec.
Natis knjige v 100 izvodih pa si je prislužil Andrej Grilc z zbirko NY.

 
Čao! Ana Balantič