Čas besed v oblak ujet - peta knjiga

V odsevih mojega okna

Ne vem, če je še na kakšen dan nakopičeno toliko praznikov kot prav na 21. marec. Na prvi pomladni dan praznujejo vode,  lutke,  poezija,  rasna diskriminacija,  ljudje z Dawnovim sindromom in bil je praznik, ko so končno pod ključ spravili zloglasni Alcatraz, ki je imel okna, ki niso gledala v svobodo.
Naša Zelenooblaška okna pa obrnjena v prostranost svobodnega razmišljanja, že petič odsevajo različne poglede ljubiteljev lepe besede, ki so skozi leto pridno nizali bisere in jih vdelali v zbornik
Čas besed v oblak ujet.
Odlični zlatarski mojstri: urednica Vanda Lavrič, ki se je preganjala s kapljicami literarnih zamudnikov, oblikovalka Tena - Daša Lavrič, zaradi katere je knjiga tako lepa, da še sonce to pomlad ne upa na plano, fotograf Andrej Korenč, ki je po celem Krasu lovil najbolj zanimiva okna, in tista, ki je poveljevala vejicam in pikam  Anja Sedej.
Pa smo ga dobili, (zbornik) že petega, tako rdečega kot je ljubezen in da je poštirkan in speglan, je štiriperesni deteljici listke gladila predsednica Branka Novak.
Z ljubitelji kulture nabito dvorano Kulturnega doma Tabor v Logatcu sta v literarni večer pospremila kitaristka Karmen Kunc in tolkalist David Kunc.

V različne odseve oken pa sta nas člane lit. društva najprej pospremila Lara Hvala in Jaka Dolenc.
Naše branje poezije se je prepletalo s čudovitimi glasovi Ženskega  pevskega zbora KD Tabor Logatec pod vodstvom zborovodje Zdravka Novaka.
Slišali smo tudi prvič izvedeno pesem Pot naprej naše članice Bojane Levinger, ki ji je dihnil melodijo
N. Bečan.
Da ne bi bilo prenaporno, je drugi del napovedovalstva pripadal Mateji Tomazin in ja, Tima Uršiča je na oder klicala cela dvorana, ker se je, kao nekje zataknil  Njegov igralski talent se je zasvetil izpod Kojakove frizure, ko je usput na oder nekaj nakladal v mobilec: "Ja, zdej grem na oder pa pridi, se vidva, pa ne zamudi!" in še nekaj podobnih for,  kdo bi zapomnil vse tisto kar so ompulzi pokasirali. V glavnem dinamična improvizacija je bila za: "Tim sedi, deset!"
Končno skuliran, je z Matejo še nekajkrat nasmejal avditorij.

Uro in pol sproščenega  programa je zaključila Vanda v svojem slogu, ko je podala poročilo, kako je izgledalo delo urednice zbornika.
Besedila, ki naj bi predstavila vsakega člana, so prihajala po kapljicah.
Tako je Jože po vsej sili hotel še eno."Saj že ima ženo!" je pretreslo Vando, preden se je ovedala, da pesem.
Ana, to se pravi jaz, je udarila čisto mimo in se odzvala na Vandino opozorilo:
"Ja, Ana, saj je lepo, ampak je udarilo mimo oken."
"Ladota sm narube zastapila, ka mi je brau pušta, sm pa kar nikej sklamfala skupej pa paslala."

"Ljubitelji poezije, zdaj je pred vami skozi vse zaplete potegnjena, še čisto vroča knjiga."
Nekako v tem stilu jo je ponudila naša predsednica Branka Novak in vse akterje nastanka knjige in večera objela v svoj čisto poseben mehek cimetov oblak 
"Vse najbolše za te dragi zbornik," je izzvenel refren ob torti velikanki, ki so jo pevke ženskega zbora poklonile jubilantu in ob prigrizku z družabnim klepetom se je zaključil prisrčen prvopomladanski večer.

Vem, da se potem še komu ni moglo zaspati, od lepega doživetja.

 

Lepo in toplo pomlad vam želim, trobentic in dolgih sanjavih sprehodov ter čisto posebnega pesniškega navdiha.

Čao!  Ana