Pesem
moja je posoda tvojega imena ...
France Pešeren
Logaški Zeleni oblaki, smo po dobrem letu počivanja dodobra
osiveli in kot bi bilo še Prešernu dovolj našega počivanja nas je zdramil, da smo
ponovno ozeleneli. Dobesedno tako, saj je večer, posvečen kulturnemu prazniku, sicer
le s peščico tako zaželenega občinstva v Grajskem parku Vitez pod
pokroviteljstvo Klare Mihevc, odmeval v zanesenjaškem duhu Prešernovih gazel,
sonetov, Povodnega moža, ki jih je po kranjsko prebirala voditeljica Anja
Sedej. Tokrat so kot presenečenje ta besedila zvenela tudi v prevodu v španski
jezik, ki jih je odlično interpretirala Martina Hajdinjak. Anja Sedej nam je v
rdeči niti odstirala pesnikovo drugačno plat življenja, bolj verjetno in
primerno tistemu času in njegovemu stanu, ne tisto, ki smo ga dolga leta
lajnali od šole naprej. Vse to novo razmišljanje o pesniku je najti na spletnih
straneh "Prešeren.net"
V čast Prešerna, smo Zelenooblačni člani po svojih močeh sledili
velikemu pesniku s svojimi stvaritvami.
Branka Novak je kulturnemu prazniku poleg svojih dveh pesmi, v
katerih nas je spomnila na ljubezen, dodala še pesem Andreja Žigona. Bojana
Levinger je besedila posvetila svojima najljubšima pesnikoma Srečku Kosovelu in
Tomažu Šalamunu. Mateja Hajdinjak in Vladimir Kržišnik sta prebrala nekaj
svojih utrinkov iz zbornikov. Ko je rdeča nit preskočila na Prešernov sonetni
venec, sem sama dodala tri sonete iz svojega prvega od dveh Sonetnih vencev. Jože Omerzu, je v svojem stilu dodal
ljubezensko pesnitev in recitiral eno od Prešernovih pesmi. Tim Uršič pa nam je
prebral svoj esej na temo prešernovstva.
Kot zadnji za piko na i je nastopil Marcel Stefančič st, ki je posvetil
eno pesem o ljubezni pokojni ženi, drugo
pa sedanji, ki ga je na koncu v zahvalo tako prešerno objela. Pravo malo
teatrsko predstavo nam je še uprizoril ob recitaciji Glose "Slep je kdor se s petjem ukvarja ...
Da je bil večer popoln,
je za glasbene vložke poskrbel kitarist in kantavtor Simon Urbas.
Spet Zeleni oblaki smo tako zapluli novim izzivom naproti z obljubo, da tokrat ostanemo tako aktivni,
kot smo začeli pred desetletjem.
Hvala Anji, ki nas je tako tankočutno in profesionalno popeljala
po Prešernovi pesniški poti.
Lep pozdrav dragi prijatelji do naslednjič, vaša Ana Balantič
2 komentarja:
Ana sem prav vesela, da te zopet berem tukaj, zadnje leto sem te kar pogrešala
Ja, Dragica, sem pa več na FB.Ta blog itak nihče več ne bere.
Objavite komentar