Pod pokroviteljstvom Krajevne skupnosti Idrija in univerze za tretje življensko obdobje Idrija s sponzorstvom NLB Idrija, se je 9.februarja v Mestni galeriji zgodi recital posvečen kulturnemu prazniku.
Idejni vodja, profesorica Lada Bizjak, je iz svoje knjižne police potegnila na svetlo dragoceno knjigo Bibliofilsko izdajo Nove revije izdano 1997 leta Prešernov Sonetni venec s prevodi.
Iz vrst seniorjev je izbrala ekipo recitatorjev, tistih, ki ponavadi ne štrlijo preveč ven ali se celo ponujajo sami.
Tančico pesnikovega razmišljanja in njegovo poslanstvo smo odstirali in predstavili malo drugače:
v originalu, kot bi rekli, je moja malenkost pela naprej, francosko Vili Makuc, rusko Neva Rupnik in Roman Kosmač, angleško Zdenka Šturm in Olga Jeram, nemško Justina Troha
in italijansko Branko Gantar.
Z veznim tekstom se je Maruška Trušnovec dotaknila današnjega sveta in mladine, ki ne ceni dovolj vrednot in kulture starejše generacije in sploh zavednosti do Slovenstva na katere je Prešeren že stoletje nazaj opozarjal.
Povezovalka Milena Brelih je avtoričino poslanstvo položila v naročje vsem, ki so se množično (110 osebkov) udeležili tega večera. To pa so bili vsi, ki v mestu in na kulturnem področju nekaj pomenijo.
Eden takih, ki se večera kljub povabilu, ni mogel udeležiti, je znani akademik, Lavrinov lavreat in pesnik Luko Paljetak, ki je Prešernove sonete prevedel v hrvaški jezik.
Akademika je namreč Idrija že zdavnaj posvojila. Ostal ji je zvest, ker si je prav v našem mestu izbral svojo življenjsko sopotnico.
V čast Luki Paljetku je zaključek s Prešernovimi Magistralami poleg originala in v ruskem jeziku, sledil še hrvaški prevod v intrpretaciji Svetlane Peternelj.
Nekaj Prešernovega duha so v melodijo dihnile sestre Mohorič in ob spremljavi kitare otoplile zimski večer.
Poslanstva te prireditve nekateri obiskovalci niso razumeli. Ali so sploh POSLUŠALI PREŠERNA?
Toliko nepotrebnega blejanja, zakaj oni, zakaj ne jaz, saj ona je bila samo šivilja pa na oder med same učene glave, zakaj župan tukaj in ne tudi povsod drugod, je bil tarča nekoga, ki mu jih bo že napel, nihče pa se ni vprašal zakaj so zatajila javna občila.
Toliko žolča so nekateri, namesto, da bi poslušali Prešernovo poslanstvo, prinesli s seboj in ga zlili pod stol, da bo še dolgo grenko zaudarjalo po mestu. Mirovniki pa spletke še danes razvozlavamo.
Marsikdo, posebno jaz nisem bila tam zaradi slave. V to so me potunkali razumniki, ki dojemajo kulturo kot polnilo človeške duše.
Če sem komu odjedla kanček slaaaaave, naj mi oprosti.
Ideja, tokrat narediti Prešerna malo drugače in pokazati kako ga spoštujejo drugi narodi (pri nas bi ga nekateri zbrisali iz sveta), naj bi vsakemu poslušalcu zbudil čustvo:
"Imejmo se radi, vsi različni, vsi enaki!"
Čeprav pravijo v Idriji, da tega še bog ne bo dočakal.
Poslušali naj bi Prešerna, kajti na odru je bil Prešeren, ne Lada in Maruška in nismo bili mi , bil je le
"POET TVOJ NOV SLOVENCEM VENEC VIJE - DA ZBUDIL BI SLOVENŠČNO CELO -
BREZ VIHARJEV JEZNIH MRZLE DOMAČIJE"
No lubi Slovenci, tako se pa pri nas nekateri gredo kulturo, kot pust širokih ust in nič jih ni sram.
10. februarja je bila ponovitev večera v prostorih Glasbene šole v Cerknem pod pokroviteljstvom Bevkove knjižnice Cerkno. Kljub preskromnemu obisku smo mi uživali, čeprav smo zaradi snega prirajžala v Cerkno z avtobusom. Cerkljanom je baje sneg zametel pragove in nas je bilo več nastopajočih kot njih.
Ta zalubleni pa ne pozabite na Valentinove srčke!
No ja, pa nasvidenje do 8. marca! A ja, saj je še pust vmes.
Pa vesele krofe vam želim!
Čao! Ana
Ni komentarjev:
Objavite komentar