nedelja, 20. junij 2010

Daretov prvenec Kovač je dec

Kako bi rekli današnji nedelji. Vse najslabše! Zimsko, deževno poletje in kot nalašč še idrijski čipkarski festival, ki ni izživel niti otvoritvene slovesnosti. Sonce je včeraj le zdražilo prireditelje in vlilo upanje obiskovalcem, ki so od blizu in daleč oblegali naše mesto. Popoldne se je že pokesalo in naplohalo dežja za polno marelo.
Najbolj zagnani smo jo mahnili k Fari. Pa ne k Mariji na skalci, k Bedajncu.
Darko Likar, ki že leto dni vedri pod okriljem našega lit. društva RIS, pravi, da se odlično počuti  v naši sredini in je kos nalogam, ki mu jih nalaga članstvo. Ja, Dare, saj smo ob tebi sami MLADI, ha,ha! Po srcu.

Krepko čez sedmo uro se je ob glasnem šumenju dežja, ki se je zlival na Faro, betula končno napolnila do zadnjega kotička. Še stojišča so bila zasedena. Malo manj kot stu ledi je srkalo Daretovo pripovedovanje, kako je prišlo do njegove prve knjige kratkih zgodb Kovač je dec. 
Da se je odločil za knjigo, ga je navdušil znanec, ko ga je povabil na predstavitev svojega pesniškega prvenca.
Dare: "Fant je odprl knjigo. No sedaj se bo začelo pa nakladanje, sem si mislil. Ta je prebral samo nekaj stavkov, ostalo je pa tam za šankom, je fant povabil druščino na nadaljevanje literarne debate."

Da Prefarc Dare rad piše, se vidi, ker je že mlad mulc, ko se Microsoftu še sanjalo ni o bloganju, urejal list PLATNTAF  (vsega prepognjenega od let, nam ga z veseljem pokaže) in vanj objavljal prispevke. To bi se danes reklo "Blog, ki ga vzameš v roke".
Po odmevnih prispevkih, ga je končno prevzel lik kovača Marinka, mirne in potrpežljive duše, na kateri lahko cepiš drva in za protiutež nadutega povzpetnika Ruparja. Že ime pove vse.
Tako živo in s posebnim poudarkom opiše glavnega protagonista, da ne samo zaslutiš, tudi občutiš, da Dare zliva na papir svojo dušo, ko pravi: "Tudi sam sem bolj umirjen tip."
Ni čudno, da je položen med sama nežna bitja, za nameček je pred kratkim dobil še vnukinjo in včeraj prvo knjigo, ki je tudi ženskega spola. Če to ni naključje? Ob tem ženskem zboru res ne more biti drugačen kot mehak.
"Čisto tehnično ne bom povedal, kako sem prišel do šestih hčera, a nič takega kar se je pledlo med ljudmi, da smo hoteli sina in podobne štorije, ne drži."
Ko nas je s kitaro v roki ob spremljavi harmonike razvedril s prijetno domačo, je pronicljivi voditeljici večera Mileni Miklavčič zaupal, da laže sede za računalnik, kot odšpila ohcetno zabavo.

Dare: "Mi rečejo, lahko tebi, celo noč špilaš, ješ, piješin se zabavaš. Ampak to, veš, je garanje, da si še ves drugi dan kot povožen. Za računalnik pa sedem in besede kar same letijo na ekran. Nekdo mi je rekel, če prebere samo začetek in konec moje zgodbe, mu je pred očmi že vsa ostala slika."

Ampak kovač je pa dec.
Ko jih je takole zdiral ob gobčni Milenini spodbudi, si je suha usta, da bi mu ne zašmelcalo, poplaknil s pirom, kot se za deca spodobi in še trema je bila takoj fuč.

Tisti, ki ne blogate, si kupite njegov prvenec, ne bo vam žal! Kogar ni bilo na prefarskem lit. večeru, mu je lahko žal za predstavitev in pogostitev.

Dare še enkrat hvala za knjigo in čudovito literarno doživetje, za tvoj in naš večer! Pridem še drugo leto. Hm!

Vidim, da tvoj blog še spi in upam, da te ni preveč povozilo.











Pa lep deževen pozdrav vsem, ki ljubijo dež.
Čao! Ana Balantič

3 komentarji:

Gorazd pravi ...

Tole pa morama malo prešiumfati, čeprav navadno tega ne počnem, ker pa gre za članico literarnega društva, je stvar drugačna.
Namreč!
Prebivalci Spodnje Idrije so PR'FARCI in ne Prefarci, zato ker kraj imenujemo Pr'Far in ne Prefar. Madonca, a se niste nič naučili iz košarkaškega navijanja? Saj ni še preteklo toliko časa, ko smo pod imenom Prfarci navijali za idrijske košarkaše.

http://www.youtube.com/watch?v=hU7LGyq-zqM

Pa brez zamere, prosim.

dare pravi ...

Ana, hvala tudi za ta prispevek. Verjetno bom zdaj kam nalepil povezavo, da ga bo prišel še kdo pogledat. Upam, da ni s tem kaj narobe.
Gorazd, Pr'farci ali Prefarci, to pa v tej povezavi tudi ni tako bistveno. Na zadnji strani knjige piše o meni tudi to, da sem Idrijčan. A veš, kakšnih grobih pripomb sem bil deležen šele zaradi tega?? :)

Ana Balantič pravi ...

Ja, se pa na udam. Idrarci pa ži ad zmirej prauma PREFARCAM, PREFARCI, pa pika.
A nje Dare de je tak!
Pa liip idarski pazdrau!